Merjenje BDP, eksternalije, obča poraba in mednarodna menjava.

Gospodarski krožni tok je sestavljen iz &scaron;tirih faz gospodarjenja. To so: proizvodnja, menjava, delitev in potro&scaron;nja. V proizvodnji se proizvedejo dobrine, ki se potro&scaron;ijo v potro&scaron;nji. Iz potro&scaron;nje v proizvodnjo teče tok produkcijskih faktorjev, ki delajo / sodelujejo v proizvodnji. V nasprotno smer poteka tok denarja - proizvodnja produkcijskim faktorjem &ldquo;plača&rdquo; za njihovo sodelovanje v proizvodnji &nbsp;(tok denarnih dohodkov iz proizvodnje v potro&scaron;njo), potro&scaron;niki pa z denarjem kupujejo produkte (ti izdatki gredo iz potro&scaron;nje v proizvodnjo). Tokova naj bi bila po velikosti približno enako velika (izjema pri tem so na primer darila) in približno istočasna (izjema je npr. kupovanje na kredit). Razlika med tokovoma je, da se denar načeloma ne porablja (uniči), dobrine pa se.
Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/tnI1MOBOeDI" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek gospodarski krožni tok</a>.

<h2 style="text-align: left;">Tok dobrin in storitev ter tok denarnih dohodkov sta:</h2>

Tok dobrin in denarni tok

Prihodki državi so tisto, s čimer država financira svojo porabo - to so razni davki, posojila in dobiček državnih podjetij - plače in investicije predstavljajo poleg raznih materialnih izdatkov ter socialnih transferjev izdatke države.

Kaj spada pod prihodke države?

Obča poraba, prihodki in izdatki države

Pomagaj si s slikami, ki smo jih risali pri spremembi bogastev:
<ul>
<li>v primeru zmanj&scaron;anja bogastva se bo celoten Pk porabil/ porabilo se ga bo več, kot ga potrebujemo za obnovo;</li>
<li>v primeru nespremenjenega bogastva se bo del Pk porabil, zadosti pa ga bo ostalo za obnovo;</li>
<li>v primeru povečanja bogastva pa se del Pk porabi, del ostane za obnovo, del pa nam ostane in v novem obdobju poveča bogastvo - govorimo o raz&scaron;iritvenih investicijah (Ic) - naložbe, ki presegajo obnovitvene naložbe (R) in povečujejo bogastvo ter produktivnost gospodarstva.</li>
</ul>
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetek <a href="https://youtu.be/Ueg2cyojHmg">Bogastvo</a>.

Za kak&scaron;no spremembo bogastva gre, če se zgodi zapisano: Imamo bogastvo iz prej&scaron;njih obdobij (Kt-1), v novem obdobju pa smo ustvarili kosmati produkt (Pk), del Pk se je porabil, preostali del pa je zadostoval za obnovo (R ). Kak&scaron;no bo bogastvo v novem obdobju?

Bogastvo

Osebna metoda, drugače imenovana tudi personalna ali dohodkovna metoda, meri dohodke vseh produkcijskih faktorjev v proizvodnem procesu. To je bila tudi prva metoda, s katero so leta 1688 izmerili BDP.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetka:
<ul>
<li><a href="https://youtu.be/t3UGbupoaJ0">metode merjenja bdp,</a></li>
<li><a href="https://youtu.be/tnI1MOBOeDI">gospodarski krožni tok</a>.</li>
</ul>

<h2>Kaj merimo z osebno metodo, s katero ugotavljamo velikost BDP-ja?</h2>

Metode ugotavljanja velikosti BDP-ja

Komparativna prednost pomeni, da se gospodarstvo s proizvodnjo nekega produkta A odpove manj&scaron;i proizvodnji produkta B v primerjavi z drugimi gospodarstvi. To pomeni, da ima nižje oportunitetne stro&scaron;ke. Konkretni primer: v istem času kot Slovenija proizvede 5 sokov, lahko proizvede 3 čevlje, Hrva&scaron;ka pa v istem času kot proizvede 5 sokov, proizvede 4 čevlje - Slovenija se s proizvodnjo 5 sokov odpove zgolj 3 čevljem, njeni oportunitetni stro&scaron;ki so 3/5 čevlja za proizvodnjo 1 soka, medtem ko se Hrva&scaron;ka odpove 4 čevljem, njeni oportunitetni stro&scaron;ki so 4/5 čevlja za proizvodnjo 1 soka. Slovenija ima komparativno prednost v proizvodnji sokov, saj ima nižje oportunitetne stro&scaron;ke (⅗ &lt; ⅘ ).* Hrva&scaron;ka ima absolutno prednost pri proizvodnji čevljev, ker jih v istem času proizvede več kot Slovenija (Hrva&scaron;ka proizvede 4, medtem ko Slovenija proizvede 3). Pri sokovih nima nobena država absolutne prednosti, ker obe državi v enakem času proizvedeta enako količino sokov.Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e videoposnetka:&nbsp; <a href="https://youtu.be/8CkDCzClP3Y" target="_blank" rel="noopener">uvoz in izvoz &amp; korist od menjave</a>; <a href="https://youtu.be/4t7BvgBFFg8" target="_blank" rel="noopener">računska naloga iz uvoza in izvoza &amp; koristi od menjave</a>.

Kaj je komparativna/primerjalna prednost?

Mednarodna menjava

Koristi mednarodne menjave so naturalne in vrednostne.&nbsp;
Naturalne koristi se kažejo v uvažanju proizvodov, ki jih sami ne moremo proizvesti, vendar bi jih radi potro&scaron;ili. S tem omogočimo, da je struktura domače proizvodnje drugačna od strukture domače potro&scaron;nje.
Vrednostne koristi mednarodne menjave pa so v izvažanju izdelkov, ki so doma relativno cenej&scaron;i kot v tujini, in prodajanju teh izdelkov v tujini (za vi&scaron;jo ceno), in uvažanju izdelkov, ki so v tujini cenej&scaron;i, kot če bi jih proizvedli doma.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/8CkDCzClP3Y">videoposnetek uvoz in izvoz &amp; korist od menjave</a>.

<h2>Koristi mednarodne menjave (uvoza in izvoza) lahko razdelimo na:</h2>

Uvoz in izvoz

Domači produkt (BDP) je tisti, ki ga gospodarstvo proizvede v določenem obdobju. Pri odprtem gospodarstvu steče &scaron;e mednarodna menjava, kar pomeni, da nekatere dobrine uvozimo, druge pa izvozimo. S tem se nam poveča (z uvozom) in tudi zmanj&scaron;a (z izvozom) produkt, s katerim na&scaron;e gospodarstvo dejansko razpolaga, tj. uporabljivi / razpoložljivi produkt. Če enako produkta uvozimo kot ga izvozimo, bomo razpolagali z enako velikim produktom kot smo ga proizvedli. V tem primeru imamo izravnano izvozno-uvozno bilanco. Če imamo pozitivno izvozno-uvozno bilanco, pomeni, da več izvažamo kot uvažamo in bo na&scaron; razpoložljivi produkt zato manj&scaron;i od domačega. Pri negativni izvozno-uvozni bilanci pa več uvažamo kot izvažamo, kar pomeni, da razpolagamo z večjim produktom kot smo ga sami proizvedli, na&scaron; razpoložljivi produkt je večji od domačega. Pri zaprtem gospodarstvu je domači proizvod vedno enak uporabljivemu, ker pri zaprtem gospodarstvu nimamo mednarodne menjave.&nbsp;
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetka:
<ul>
<li><a href="https://youtu.be/8CkDCzClP3Y">uvoz in izvoz &amp; korist od menjave</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/4t7BvgBFFg8">računska naloga iz uvoza in izvoza &amp; koristi od menjave</a>.</li>
</ul>

Kdaj sta pri odprtem gospodarstvu domači in uporabljivi produkt enako velika?

Izvoz, uvoz, domači in uporabljivi produkt

Depreciacija prikazuje zvi&scaron;anje menjalnega tečaja. To pomeni, da moramo za enoto tujega denarja dati več enot svojega, &raquo;domačega&laquo;, denarja. Razmerje se torej povi&scaron;a, posledično to prikažemo z &raquo;dvigom&laquo; vodoravne črte, ki prikazuje tečaj.
Koristi od izvoza so označene z modro (pod črto za tečaj, nad črto, ki prikazuje cene doma v primerjavi s cenami v tujini). Prikazuje morebiten dobiček v primerjavi s stanjem brez mednarodne menjave za državo, ki izvaža (nas), in državo, ki uvaža.
Koristi od uvoza so označene z zeleno (pod črto za tečaj, nad črto, ki prikazuje cene doma v primerjavi s cenami v tujini). Prikazuje morebiten dobiček v primerjavi s stanjem brez mednarodne menjave za državo, ki uvaža (nas), in državo, ki izvaža.
Ko se tečaj povi&scaron;a, torej na&scaron;a valuta depreciira oziroma izgubi vrednost v primerjavi s tujo valuto, se torej zeleno označena korist od uvoza zmanj&scaron;a, modro označena korist od izvoza pa poveča.

<h2>Kako depreciacija vpliva na korist od uvoza in izvoza?</h2>

Depreciacija

Ekonomski lastnik je vedno tisti, ki pridobiva čisti produkt. To lahko ponazorimo na konkretnem primeru: avto je od star&scaron;ev, vendar jaz vozim za uber in od tega pridobivam plačilo (tj. čisti produkt) - jaz sem torej ekonomski lastnik, moji star&scaron;i pa bi bili v tem primeru pravni lastniki avtomobila. Razpoložljivi oziroma uporabljivi produkt označuje produkt s katerim gospodarstvo razpolaga po mednarodni menjavi, domači produkt (BDP) pa predstavlja celoten, na novo proizveden produkt gospodarstva v določenem obdobju. Video za pomoč: Pravna in ekonomska lastnina (vse pravice pridržane)

Ekonomski lastnik je tisti, ki pridobiva:

Lastnina v pravnem in ekonomskem smislu

Najprej izračunamo uvoz po domačih cenah, ki je 600-100=500.
Nato izračunamo izvoz po tujih cenah s pomočjo indeksa cen izvoza. Indeks cen izvoza je definiran kot razmerje med cenami izvoza doma in cenami izvoza v svetu, pomnoženo s 100 (I (cene, izvoz)=c(izvoz, doma)/c(izvoz, svet)*100). Izvoz po tujih cenah je torej 720.
Nato izračunamo uvoz po tujih cenah s pomočjo indeksa cen izvoza. Indeks cen uvoza je definiran kot razmerje med cenami uvoza doma in cenami uvoza v svetu, pomnoženo s 100 (I (cene, uvoz)=c(uvoz, doma)/c(uvoz, svet)*100). Uvoz po tujih cenah je torej 450.
Korist od menjave na uvozni strani je definirana kot razlika med uvozom po domačih cenah in uvozom po tujih cenah. Korist od menjave na uvozni strani = 50.
Korist od menjave na izvozni strani je definirana kot razlika med izvozom po domačih cenah in izvozom po tujih cenah. Korist od menjave na izvozni strani = 120.
Korist od menjave je definirana kot se&scaron;tevek koristi od menjave na izvozni strani in koristi od menjave na uvozni strani, in je v na&scaron;em primeru 170.
Če nari&scaron;emo graf, vidimo, da je izvoz večji od uvoza. Izravnavo bilance torej lahko dosežemo z zmanj&scaron;anjem izvoza (in povečanjem uvoza), kar lahko dosežemo z apreciacijo ali povečanjem vrednosti domače valute. Apreciacija prikazuje znižanje menjalnega tečaja. To pomeni, da moramo za enoto tujega denarja dati manj enot svojega, &raquo;domačega&laquo;, denarja. Razmerje se torej zniža, posledično to prikažemo z znižanjem vodoravne črte, ki prikazuje tečaj."

Izvoz po domačih cenah zna&scaron;a 600 in je za 100 večji od uvoza po domačih cenah. Indeks cen izvoza je 120, medtem ko je indeks cen uvoza 90. Izračunaj koristi od menjave na izvozni in uvozni strani ter utemelji s kak&scaron;no spremembo tečaja bi dosegli izravnavo bilance.

Uporabljivi produkt izračunamo tako, da od domačega (Pd/BDP) od&scaron;tejemo izvoz (E) in pri&scaron;tejemo uvoz (U), saj je to produkt, s katerim po mednarodni menjavi dejansko razpolagamo. Tisti produkt, ki ga mi izvozimo, v na&scaron;em gospodarstvu ni več voljo (npr. izvozimo neke delovne stroje - z njimi mi ne razpolagamo več), zato vrednost izvoza od&scaron;tevamo. Kar pa uvozimo, pa na novo pridobimo in lahko dejansko uporabimo (uvozimo avtomobile - ti avtomobili sedaj na novo krožijo v na&scaron;em gospodarstvu), zato vrednost uvoza pri&scaron;tevamo.

Kako izračunamo uporabljivi produkt?

3 načini za ugotavljanje velikosti BDP-ja:
<ul>
<li>posredni (BDP = C+I+Nx+G);</li>
<li>neposredni (osebna / personalna / dohodkovna metoda, metoda družbenih izdatkov, realna / stvarna metoda);</li>
<li>z eksternalijami (P = lastni zasebni P +/- tuji zasebni P +/- sprememba premoženja +/- sprememba potro&scaron;nje)*</li>
</ul>
Neposredne metode so zgolj 3, saj lahko velikost produkcijskih faktorjev merimo zgolj posredno prek plačila, ki ga dobijo za svoje delo.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/t3UGbupoaJ0">videoposnetek metode merjenja BDP</a>.

<h2>Na kak&scaron;ne načine lahko ugotavljamo velikost BDP-ja?</h2>

Absolutno prednost ima tisto gospodarstvo, ki lahko proizvede več produkta v določenem času - pri pancerjih je to &Scaron;panija (proizvede jih 12, Italija pa zgolj 10), pri teniskah pa je to &Scaron;panija (proizvede jih 8, medtem ko jih &Scaron;panija proizvede zgolj 6).&nbsp;
Katero gospodarstvo bo proizvajalo kateri produkt, pa je odvisno od tega, katera ima nižje oportunitetne stro&scaron;ke oz. katera ima pri katerem produktu komparativno prednost. Če to izračunamo?
Komparativno prednost ima pri pancerjih &Scaron;panija, ker se odpove zgolj 1/2 teniske za proizvodnjo 1 pancerja, medtem ko se Italija odpove 4/5 teniske za proizvodnjo 1 pancerja. &Scaron;panija se bo zato specializirala za proizvodnjo pancerjev.Pri teniskah pa ima komparativno prednost Italija, ker se odpove zgolj 5/4 pancerja za proizvodnjo 1 teniske, medtem ko se &Scaron;panija odpove 2 pancerjema za proizvodnjo 1 teniske. Italija se bo zato specializirala za proizvodnjo tenisk. Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e videoposnetka:&nbsp; <a href="https://youtu.be/8CkDCzClP3Y" target="_blank" rel="noopener">uvoz in izvoz &amp; korist od menjave</a>; <a href="https://youtu.be/4t7BvgBFFg8" target="_blank" rel="noopener">računska naloga iz uvoza in izvoza &amp; koristi od menjave</a>.

Italija v enem dnevu proizvede 10 pancerjev ali 8 tenisk, &Scaron;panija pa 12 pancerjev ali pa 6 tenisk. Katero gospodarstvo ima absolutno prednost? Katero gospodarstvo bo proizvajalo kateri proizvod?

Realni BDP merimo v stalnih cenah, tako da izločimo vpliv SPREMEMBE cen (to naredimo z deflacioniranjem (če je bila v gospodarstvu inflacija) / inflacioniranjem (če je bila v gospodarstvu deflacija)). Gledamo torej, kako se je proizvodnja realno povečala (količinsko).
Povečanje nominalnega BDP, ki ga merimo v tekočih cenah, pa lahko pomeni ali povečanje &scaron;tevila proizvedenih proizvodov, storitev ali pa povi&scaron;anje cen. Nominalni BDP torej ne upo&scaron;teva učinka inflacije.
Realni BDP lahko izračunamo:
RBDP = (NBDP/indeks cen) x 100
RBDP = (NBDP/implicitni deflator) x 100
Implicitni deflator je splo&scaron;ni indeks cen, impliciran v nominalnem proizvodu.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetke:
<ul>
<li><a href="https://youtu.be/XiM6xTYz1b4">ko&scaron;arica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga</a>,</li>
<li><a href="https://youtu.be/t3UGbupoaJ0">metode merjenja bdp,</a></li>
<li><a href="https://youtu.be/tnI1MOBOeDI">gospodarski krožni tok</a>.</li>
</ul>

<h2>Pravilno dokončaj poved: Realni BDP&hellip;</h2>

Realni in nominalni BDP

Pospe&scaron;ena amortizacija pomeni, da je amortizacijska doba kraj&scaron;a od življenjske dobe priprave (delovne priprave po&scaron;iljajo v pokoj, &scaron;e preden nehajo delati, ker so nove delovne priprave storilnej&scaron;e).
Pospe&scaron;eno amortizacijo pogosto predpi&scaron;e država v primeru tehničnega napredka.
 A izračunamo tako:
A = stopnja amortizacije x nabavna vrednost delovne priprave
stopnja A = 1/ amortizacijska doba
 A stopnja in A doba sta torej v obratnem sorazmerju. Če se ena poveča, se druga zmanj&scaron;a. V na&scaron;em primeru to pomeni: kraj&scaron;a A doba, vi&scaron;ja A stopnja.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/CDcl7l1Wl1w">videoposnetek BDP, amortizacija in obnova</a>.

<h2>V primeru pospe&scaron;ene amortizacije &hellip;</h2>

Amortizacija

Apreciacija prikazuje znižanje menjalnega tečaja. To pomeni, da moramo za enoto tujega denarja dati manj enot svojega, &raquo;domačega&laquo;, denarja. Razmerje se torej zniža, posledično to prikažemo z &raquo;znižanjem&laquo; vodoravne črte, ki prikazuje tečaj.
Koristi od izvoza so označene z modro (pod črto za tečaj, nad črto, ki prikazuje cene doma v primerjavi s cenami v tujini). Prikazuje morebiten dobiček v primerjavi s stanjem brez mednarodne menjave za državo, ki izvaža (nas), in državo, ki uvaža.
Koristi od uvoza so označene z zeleno (pod črto za tečaj, nad črto, ki prikazuje cene doma v primerjavi s cenami v tujini). Prikazuje morebiten dobiček v primerjavi s stanjem brez mednarodne menjave za državo, ki uvaža (nas), in državo, ki izvaža.
Ko se tečaj zniža, torej na&scaron;a valuta apreciira oziroma pridobi na vrednosti v primerjavi s tujo valuto, se torej modro označena korist od izvoza zmanj&scaron;a, zeleno označena korist od uvoza pa poveča.

<h2>Kako apreciacija vpliva na korist od uvoza in korist od izvoza?</h2>

Apreciacija

V proračun pride več sredstev (prihodkov), kot ima proračun izdatkov. Proračun je zato v presežku, v suficitu.

Kaj pomeni, da v proračunu suficit?

Obča poraba

Obnova nam pove, koliko sredstev moramo porabiti, da bo delovna priprava enako produktivna kot prej. Izračunamo jo tako, da od kosmatega produkta od&scaron;tejemo porabljivi produkt (Pc). Pri porabljivem produktu gre za del kosmatega produkta, ki ga lahko porabimo, ne da bi se produktivne sposobnosti zmanj&scaron;ale.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/CDcl7l1Wl1w">videoposnetek BDP, amortizacija in obnova</a>.

Dopolni: Obnova nam pove, koliko sredstev moramo porabiti, da bo delovna priprava _________ produktivna kot prej. Izračunamo jo tako, da od kosmatega produkta od&scaron;tejemo __________ produkt.