Menjava I

Elastičnost povpra&scaron;evanja izračunamo kot relativno spremembo količine deljeno z relativno spremembo določenega faktorja, ki vpliva na povpra&scaron;evanje po dobrini (e=(%&Delta;k)/(%&Delta;f)). Ta faktor je cena dobrine same (lastna elastičnost), cena druge dobrine (izračun križne elastičnost) ali dohodek (dohodkovna elastičnost). Lastna elastičnost se vedno izračuna kot absolutna vrednost. Formula: elastičnost(lastna) = absolutna vrednost (relativna sprememba količine dobrine A / relativna sprememba cene dobrine A) = abs((%&Delta;k)/(%&Delta;c)).
Elastičnost povpra&scaron;evanja lahko določimo glede na vrednosti izračunane elastičnosti:
<ul>
<li>krivulja povpra&scaron;evanja je elastična, če je vrednost lastne elastičnosti vi&scaron;ja od 1;</li>
<li>krivulja povpra&scaron;evanja je neelastična, če je vrednost lastne elastičnosti nižja od 1;</li>
<li>krivulja povpra&scaron;evanja je enotno elastična, če je vrednost lastne elastičnosti enaka 1.</li>
</ul>
Ker gre za absolutno vrednost, elastičnost povpra&scaron;evanja nikoli ne more biti nižja od 0 (vendar pa je lahko elastičnost enaka 0 za &scaron;e posebej neelastične proizvode).
Elastičnosti povpra&scaron;evanja ne moremo določiti samo iz naklona krivulje. Elastičnost povpra&scaron;evanja namreč izračunamo kot relativno spremembo količine deljeno z relativno spremembo določenega faktorja, ki vpliva na povpra&scaron;evanje po dobrini (e=(%&Delta;k)/(%&Delta;f)). Ta faktor je cena dobrine same (lastna elastičnost), cena druge dobrine (izračun križne elastičnost) ali dohodek (dohodkovna elastičnost).
Posledično tako na točkovno kot tudi na razponsko elastičnost močno vpliva točka oziroma razpon, v kateri oz na katerem merimo elastičnost povpra&scaron;evanja.
Za primer vzemimo točkovno elastičnost na krivulji povpra&scaron;evanja k = 10 &ndash; 0.1 * c. Če elastičnost merimo v točki, v kateri je c = 10 (in posledično k = 9), je elastičnost enaka e = abs(-0.1 * (10/9)) = 1/9, torej je krivulja neelastična (relativna sprememba cene povzroči zgolj zanemarljivo relativno spremembo količine). Nasprotno pa je pri ceni 90 (in količini 1) elastičnost enaka e = abs(-0.1 * (90/1)) = 9 in je krivulja močno elastična (relativna sprememba cene močno vpliva na relativno spremembo količine). Elastičnost se torej močno razlikuje glede na točko na krivulji povpra&scaron;evanja, v kateri jo izmerimo. Elastičnost namreč meri razmerje RELATIVNIH sprememb.
*OPOMBA: pri računanju ne pozabi na absolutne vrednosti pri lastni elastičnosti!"

Kako naklon krivulje povpra&scaron;evanja vpliva na elastičnost povpra&scaron;evanja?

Elastičnost

Za indiferenčne krivulje velja, da so konkavne proti izhodi&scaron;ču, se nikoli ne sekajo in krivulja, dlje od izhodi&scaron;ča, pomeni večje zadovoljstvo. Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetke:&nbsp;
<ul>
<li><a href="https://youtu.be/oilbjTxAB6U" target="_blank" rel="noopener">2. Gossenov zakon v potro&scaron;nji</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/GlNn-DOsyRk" target="_blank" rel="noopener">2. Gossenov zakon (matematično)</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/L83_zdumbQE" target="_blank" rel="noopener">optimalna struktura povpra&scaron;evanja: re&scaron;evanje računske naloge</a>.</li>
</ul>

<h2>Kaj velja za indiferenčne krivulje, če imamo dve zaželjeni dobrini?</h2>

Indiferenčne krivulje

Na&scaron; dohodek se ne spremeni, zato ne moremo premakniti celotne premice dohodka. Ker se pri dobrini X nič ne spremeni, tudi tam ne moremo nič premikati. Dobrini Y pa cena pade, kar pomeni, da je lahko kupimo več - zato premico dohodka tam premaknemo v točko B. Osi namreč označujejo količino dobrine Y ali X, ki jo lahko kupimo z danim dohodkom.

Premica dohodka

Spremembo ponudbe (in povpra&scaron;evanja) se vedno prikaže s spremembo celotne krivulje. Na to vplivajo dejavniki ponudbe (stro&scaron;ki, dostopnost surovin, &scaron;tevilo ponudnikov na trgu&hellip;) in povpra&scaron;evanja (velikost realnega dohodka, koristnost dobrin, dostopnost in cene drugih dobrin - substitutivne in komplementarne dobrine&hellip;).
Spremembo ponujene / povpra&scaron;evane količine pa prikažemo s premikom po krivulji. Na to vpliva sprememba cene dobrine.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetka:
<ul>
<li><a href="https://youtu.be/0-PXA7FBVfA">sprememba povpra&scaron;evanje in sprememba povpra&scaron;evane količine</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/J41F8K8r_AQ">ponudba in povpra&scaron;evanje</a>.</li>
</ul>

<h2>Kako prikažemo spremembo ponudbe in spremembo ponujene količine?</h2>

Sprememba ponudbe, povpraševanja in cene

Križna elastičnost (Formula: e(križna) = (%&Delta;kB)/(%&Delta;cA)) nam pove, kako sprememba cene dobrine A vpliva na povpra&scaron;evano količino po dobrini B.
Iz tega podatka potem razberemo, ali sta dobrini substituta (če je elastičnost pozitivna), komplementa (če je elastičnost negativna), ali pa je križna elastičnost nična, kar pomeni, da med dobrinama ni povezave.
Ker je tukaj križna elastičnost pozitivna, nam to pove, da sta dobrini substituta.&nbsp; Formula: e(križna) = (%&Delta;kA)/(%&Delta;cB)

<h2>Križna elastičnost med kolesi in skiroji je 1,5. To pomeni, da sta dobrini:</h2>

Križna elastičnost

Pravilni so trije pogoji:
<ul>
<li>da je ponudnik monopolist,</li>
<li>da je sposoben razbiti trge na podtrge z različno elastičnostjo povpra&scaron;evanja,</li>
<li>in da med temi trgi ni komunikacije.</li>
</ul>
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/0Lf-LUqqOi8" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek cenovna diskriminacija</a>.

<h2><span data-sheets-value="{&quot;1&quot;:2,&quot;2&quot;:&quot;Katere izmed naslednjih trditev spadajo med pogoje za diskriminacijo cen? 1. Ponudnik deluje v čisti konkurenci.\n2. Ponudnik je monopolist.\n3. Ponudnik je sposoben razbiti trge na podtrge z različno elastičnostjo povpra&scaron;evanja.\n4. Dobrina ima močne substitute.\n5. Med več trgi ni komunikacije. \n&quot;}" data-sheets-userformat="{&quot;2&quot;:14337,&quot;3&quot;:{&quot;1&quot;:0,&quot;3&quot;:1},&quot;14&quot;:{&quot;1&quot;:2,&quot;2&quot;:0},&quot;15&quot;:&quot;Montserrat&quot;,&quot;16&quot;:10}">Katere izmed naslednjih trditev spadajo med pogoje za diskriminacijo cen?</h2>

Diskriminacija cen

Premica se bo v celoti premaknila v desno, torej v točki B in D. Če zadanemo na loteriji, se nam poveča realni dohodek. To pomeni, da lahko kupujemo večje količine tako dobrine y kot dobrine x.

Indiferenčne krivulje oz. krivulje enakega zadovoljstva nam povejo subjektivno zamenljivost dobrin na trgu. Pokažejo nam vse kombinacije dobrin, s katerimi bo na&scaron;e zadovoljstvo enako - ne glede na to, katero kombinacijo dobrin izberemo.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e&nbsp;<a href="https://youtu.be/oilbjTxAB6U" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek 2. Gossenov zakon v potro&scaron;nji</a>.

<h2><span data-sheets-value="{&quot;1&quot;:2,&quot;2&quot;:&quot;Kaj nam povejo indiferenčne krivulje?&quot;}" data-sheets-userformat="{&quot;2&quot;:14337,&quot;3&quot;:{&quot;1&quot;:0,&quot;3&quot;:1},&quot;14&quot;:{&quot;1&quot;:3,&quot;3&quot;:1},&quot;15&quot;:&quot;Arial&quot;,&quot;16&quot;:10}">Kaj nam povejo indiferenčne krivulje?</h2>

V točki saturacije velja, da je skupna koristnost (SK) največja, mejna koristnost (MK) pa enaka 0.&nbsp; Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/wRvY2q68fNY" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek 1. Gossenov zakon</a>.

Prvi Gossenov zakon

Lastno cenovno elastičnost izračunamo kot absolutno vrednost relativne spremembe količine deljeno z relativno spremembo cene iste dobrine. Če vstavimo podatke v formulo: e = abs(((k2-k1)/((k1+k2)/2))/(c2-c1)/((c1+c2)/2))) = 0.6.
Lastna elastičnost se vedno izračuna kot absolutna vrednost. Formula: elastičnost(lastna) = absolutna vrednost (relativna sprememba količine dobrine A / relativna sprememba cene dobrine A) = abs((%&Delta;k)/(%&Delta;c)). Pri razponski elastičnosti pa moramo dodatno upo&scaron;tevati povprečno vrednost na razponu, zato izračunamo povprečno vrednost tako količine ((k1+k2)/2) kot tudi cene ((c1+c2)/2).
Lastna cenovna elastičnost je torej 0.6.&nbsp;
Netflixu se splača dvigniti naročnino, ker bo imel večje prihodke, če dvigne ceno. Krivulja elastičnosti je namreč neelastična, kar pomeni, da se bo količina relativno manj odzvala na relativno spremembo cene. Netflixu se tako prihodki povi&scaron;ajo iz 2.4 milijard na 3.2 milijardi.

Predpostavi, da se Netflix odloča, da bi zvi&scaron;al naročnino iz 10 EUR na 20 EUR. Zaradi zvi&scaron;anja cene se &scaron;tevilo naročnikov zmanj&scaron;a iz 240 milijonov na 160 milijonov. Kak&scaron;na je lastna cenovna elastičnost povpra&scaron;evanja po Netflixovih naročninah? Ali se Netflixu splača dvigniti naročnine?

V monopolistični konkurenci gre za produkte, ki so si med seboj zelo podobni, a se razlikujejo po sestavi, videzu itd., npr. več znamk toaletnega papirja.
Monopolistično konkurenco prepoznamo po tem, da točno določeno dobrino ponuja le 1 ponudnik, da ima dobrina močne substitute (vendar ne popolnih - gre za diferenciirane dobrine), in da so monopolni dobički blizu 0 (ponudnik se sooča s padajočo krivuljo povpra&scaron;evanja po svojem produktu, vendar pa monopolni dobički, ki jih ima na kratki rok, na dolgi rok privabijo nove ponudnike na trg.
Ti ponujajo substitutivne produkte, zaradi česar se zmanj&scaron;a povpra&scaron;evanje po dobrinah na&scaron;ega ponudnika do te točke, da ta na trgu nima več monopolnega dobička). Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetke:&nbsp;
<ul>
<li><a href="https://youtu.be/ZMTMa76ffvE" target="_blank" rel="noopener">Tržna stanja</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/urTcoU-4EUA">Tržna stanja: čista konkurenca in monopol</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/TamBjdj-B8U" target="_blank" rel="noopener">Tržna stanja: monopson</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/m-EHxbJtKbE" target="_blank" rel="noopener">Tržna stanja: monopol</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/yuW6LhIG9bk" target="_blank" rel="noopener">Dvojni monopolist</a>.</li>
</ul>

<h2>Katere trditve so pravilne za monopolistično konkurenco?</h2>

Monopolistična konkurenca

Elastičnost povpra&scaron;evanja izračunamo kot relativno spremembo količine deljeno z relativno spremembo določenega faktorja, ki vpliva na povpra&scaron;evanje po dobrini (e=(%&Delta;k)/(%&Delta;f)). Ta faktor je cena dobrine same (lastna elastičnost), cena druge dobrine (izračun križne elastičnost) ali dohodek (dohodkovna elastičnost).
Elastičnost povpra&scaron;evanja torej delimo na dohodkovno in cenovno.
Cenovno delimo &scaron;e na križno in lastno.
Dohodkovna elastičnost je elastičnost, pri kateri za faktor, ki vpliva na spremembo količine, vzamemo dohodek. Prek dohodkovne elastičnosti določimo, ali je dobrina luksuzna / bolj&scaron;a (e&gt;1), normalna (1&gt;=e&gt;=0) ali (zelo) slaba (0&gt;e). Formula: e(doh)=(%&Delta;k)/(%&Delta;doh).
Cenovna elastičnost je elastičnost, pri kateri za faktor, ki vpliva na spremembo količine, vzamemo ceno.
Lastna elastičnost se vedno izračuna kot absolutna vrednost. Formula: elastičnost(lastna) = absolutna vrednost (relativna sprememba količine dobrine A / relativna sprememba cene dobrine A) = abs((%&Delta;k)/(%&Delta;c)).
Če je križna elastičnost pozitivna, to pomeni, da sta dobrini substituta. Negativna križna elastičnost pomeni, da sta dobrini komplementa. Formula: e(križna)=(%&Delta;kA)/(%&Delta;cB), pri čemer A označuje dobrino A, B pa dobrino B.
Elastičnost povpra&scaron;evanja je lahko točkovna (merimo na določeni točki na grafu oz z odvodom funkcije) ali razponska (na določenem razponu na grafu)."

<h2>Elastičnost povpra&scaron;evanja delimo na:</h2>

Gre za prvi Gossenov zakon. Krivulja, na kateri leži točka A, prikazuje skupno koristnost, krivulja, na kateri leži točka B, pa mejno koristnost. Mejno koristnost v določeni točki lahko izračunamo tako, da izračunamo odvod skupne koristnosti. V točki, kjer je mejna koristnost enaka 0, je torej skupna koristnost dosegla najvi&scaron;jo vrednost glede na podatke iz grafa.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/wRvY2q68fNY" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek 1. Gossenov zakon</a>.

Povpra&scaron;evanje in ponudbo gledamo kot funkcijo cene. Pri povpra&scaron;evanju gre za negativno funkcijsko razmerje (nižje kot so cene, vi&scaron;je je povpra&scaron;evanje), in pri ponudbi pa gre za pozitivno funkcijsko razmerje. Tako imamo padajočo krivuljo povpra&scaron;evanja in nara&scaron;čajočo krivuljo ponudbe.
Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/J41F8K8r_AQ" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek ponudba in povpra&scaron;evanje</a>.

<h2>Za kak&scaron;no funkcijsko razmerje gre pri ponudbi in povpra&scaron;evanju?</h2>

Ponudba in povpraševanje

Dohodkovna elastičnost nam pove, kak&scaron;no je razmerje med relativno spremembo povpra&scaron;evane količine po neki dobrini ob relativni spremembi dohodka.
Z dohodkovno elastičnostjo lahko potem opredelimo dobrino kot bolj&scaron;o (e &gt; 1), slab&scaron;o (e &lt; 0) ali normalno ( 0 &le; e &le; 1). Pri nas je elastičnost 7, kar pomeni, da je banana bolj&scaron;a dobrina.

<h2>Dohodkovna elastičnost banan je 7. Banane so:</h2>

Dohodkovna elastičnost

Ravnotežno ceno in količino dobimo tako, da enačimo funkciji povpra&scaron;evanja in ponudbe. Tako dobimo, da je ravnotežna cena 2, količina pa 6. Presežno povpra&scaron;evanje dobimo tako, da od povpra&scaron;evanja pri ceni 7 od&scaron;tejemo ponudbo pri ceni 7. Tako dobimo, da je presežno povpra&scaron;evanje enako -20.

<span data-sheets-value="{&quot;1&quot;:2,&quot;2&quot;:&quot;Funkcija povpra&scaron;evanja je Kd = 8 - c, funkcija ponudbe pa je Ks = 3c. Kolik&scaron;na je ravnotežna cena in količina? Kolik&scaron;no je presežno povpra&scaron;evanje pri ceni 7?&quot;}" data-sheets-userformat="{&quot;2&quot;:14337,&quot;3&quot;:{&quot;1&quot;:0,&quot;3&quot;:1},&quot;14&quot;:{&quot;1&quot;:2,&quot;2&quot;:0},&quot;15&quot;:&quot;Montserrat&quot;,&quot;16&quot;:10}">Funkcija povpra&scaron;evanja je Kd = 8 - c, funkcija ponudbe pa je Ks = 3c. Kolik&scaron;na je ravnotežna cena in količina? Kolik&scaron;no je presežno povpra&scaron;evanje pri ceni 7?

Povpraševanje in ponudba

<h2>Izberi, kaj velja za indiferenčne krivulje.</h2>

Presežna ponudba in povpraševanje

Trikotnik, obarvan rdeče, predstavlja mrtvo izgubo. Ta je v čisti konkurenci del potro&scaron;ni&scaron;kega dobička, pri monopolu pa dejansko predstavlja izgubo za družbo, saj ne gre niti monopolistu niti potro&scaron;niku. Pri proizvodnem učinku monopola gre za razliko v količini. Distribucijski učinek pa se kaže v tem, da si monopolist zaradi svojega položaja na trgu lahko prisvoji del potro&scaron;ni&scaron;kega dobička, ki bi v čisti konkurenci pripadel potro&scaron;niku (zato &lsquo;potro&scaron;ni&scaron;ki&rsquo; dobiček).
Ta del prej potro&scaron;ni&scaron;kega dobička tako zdaj predstavlja monopolistov dobiček. Za dodatno ponovitev priporočamo &scaron;e videoposnetke:
<ul>
<li><a href="https://youtu.be/23-ureNkdmw" target="_blank" rel="noopener">Produkcijski in distribucijski učinek monopola</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/ZMTMa76ffvE" target="_blank" rel="noopener">Tržna stanja</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/urTcoU-4EUA">Tržna stanja: čista konkurenca in monopol</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/TamBjdj-B8U" target="_blank" rel="noopener">Tržna stanja: monopson</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/m-EHxbJtKbE" target="_blank" rel="noopener">Tržna stanja: monopol</a>;</li>
<li><a href="https://youtu.be/yuW6LhIG9bk" target="_blank" rel="noopener">Dvojni monopolist</a>.</li>
</ul>